Alarmna centrala
Naprava, ki prejema signal alarma ali motnje s strani
javljalnikov, signale logično obdela in se nato ustrezno odzove. Alarmna
centrala dovaja energijo vsem podsklopom za delovanje in preverja
delovanje lastnega alarmnega sistema. Alarmna centrala zagotalja
neprekinjeno delovanje alarmnega sistema za primer izpada napajalne
napetosti omrežja (230V). V ta namen polni in stalno nadzira
akumulatorje.
|
Funkcionalni preizkus
Celovit preizkus delovanja alarmnega sistema od aktiviranja
javljalnika s plinom, do prenosa alarma na intrevencijsko mesto.
|
Glava javljalnika
Izmenljivi del javljalnika, ki vsebuje senzor, ojačevalno vezje
ter oddajnik alarma za komunikacijo z alarmno centralo .
|
Javljalniki
Naprave, ki pretvarjajo koncentracijo plina v električno napetost
in pri preseganju nastavljene vrednosti prožijo alarm. Javljalniki imajo
lahko enega ali več nivojev proženja alarma; npr. javljalnik zemeljskega
plina proži alarm pri koncentraciji 10.000ppm metana v prostoru.
Javljalnik ogljikovega monoksida proži opozorilni alarm pri 50ppm
ogljikovega monoksida, pri 250ppm pa proži alarm. Javljalniki so lahko
prirejeni tudi za druge namene. Poznamo javljalnik dima, javljalnik hitro
rastoče temperature, javljalnik previsoke vlažnosti itd...
|
Kalibracija javljalnika
Pomeni nastavitev občutljivosti javljalnika. Ta je potrebna pri
novem javljalniku kakor tudi kasneje. Nastavitev občutljivosti
javljalnika je odvisna od vrste le-tega in se izvaja najmanj na vsakih 12
mesecev obratovanja. ODIS d.o.o. izvaja nastavitev občutljivosti
javljalnika z nazivnim plinom ob nazivni koncentraciji. Postopek
kalibracije ODIS d.o.o. izvaja v lastnem laboratoriju. Celoten postopek
je zapleten in se izvaja avtomatsko s pomočjo racunalnika. Racunalnik
pred umerjanjem preveri kvaliteto senzorja.
|
Lažni alarm
Stanje, ko se alarm proži brez razloga, oziroma brez vpliva nazivnega ali sorodnega plina ali pare.
|
Linija
Žična povezava med alarmno centralo in javljalniki.
|
Motnja
Je vsako nenormalno stanje na alarmnem sistemu. Primeri motenj:
manjkajoča glava javljalnika, prekinjena ali kratkostaknjena linija,
izpraznjen akumulator za rezervno napajanje in podobno.
|
Podnožje javljalnika
Podstavek z električnimi kontakti, kamor se vstavi glava
javljalnika. V podnožju javljalnika je stikalo, ki zazna prisotnost glave
javljalnika. V kolikor manjka glava, podnožje pošilja centrali signal
motnje. Podnožje je lahko tudi adresibilno. Adresibilno podnožje poleg
signalov motnje in alarma pošilja tudi naslov javljalnika tako, da
alarmna centrala prepozna pri katerem javljalniku se proži alarm ali kje
manjka glava javljalnika.
|
Potrdilo o brezhibnem delovanju
Obvezen dokument s katerim morajo biti opremljeni vsi sistemi za
detekcijo plina, kateri so namenjeni zaščiti pred eksplozijo. Ta dokument
lahko primerjamo s tehničnim pregledom pri vozilu. (Tehnični pregled daje
potrdilo o ustreznosti vozila v času pregleda, vozilo pa je potrebno nato
redno vzdrževati!).
|
ppm
Krajšava za angleško besedno zvezo "Part Per Milion".
Kratica pomeni eno miljonino ali v smislu detekcije plina: delec plina na
milijon delcev zraka. Razmeje je volumsko.
|
|
Senzor
Element, ki pretvarja koncentracijo plina v električno napetost.
Nahaja se v glavi javljalnika in predstavlja srce plinskega detektorja.
|