Detekcija plina v kuhinjah in pralnicah
Detekcije plina v kuhinjah in
pralnicah imajo nekatere specifične probleme. Izvedba detekcije plina je
identična kot v plinskih
kotlovnicah. Za razliko od kotlovnic je v kuhinjah in pralnicah detekcija
obvezna zgolj v primeru, da so porabniki izpod nivoja okoliškega terena in se
uporablja utekočinjeni naftni plin ( propan/butan = TNP ). V takem primeru mora
detekcija plina prvenstveno zapirati dovod plina. Pri kuhinjah in pralnicah nad
nivojem okoliškega terena in pri uporabi zemeljskega plina vgradnja detekcije
plina ni zakonsko pogojena in se prepušča odločitev projektantu ali uporabniku.
Pogost problem pri kuhinjah so "lažni alarmi". Pri tem ne mislimo na
pojav, ko bi se detekcija plina prožila brez vzroka. Gre za to, da zrak v
kuhinjah ni dovolj cist in so vzroki za proženje plini in pare organskega
izvora - vse od metana iz kanalizacije do par alokohola in vodika, ki nastaja
pri suhi destilaciji = žganju na štedilniku ali peči. Predpogoj za kolikor
toliko normalno delovanje detekcije plina v kuhinjah je zadostno zračenje.
Standardno so v kuhinjah vgrajene nape za odsesovanje zraka iznad štedilnikov.
Pogosto ni izveden dotok svežega zraka. Dogaja se, da močan srk ventilacije
skozi nape ustvarja v prostoru tak podpritisk, da s težavo odpremo vrata. Težko
odpiranje vrat pri delujoči ventilaciji je v miselnosti vzdrževalcev in
uporabnikov kuhinje dokaz, kako je ventilacija učinkovita, v resnici pa je
dokaz, da ni dovoda svežega zraka in da ventilacije sploh ni. Kuhinjske nape so
pogosto spuščene nad štedilnike in odsesujejo zrak kaksen meter in več nižje
kot je višina stropa. Kuhinja mora imeti naravno prezračevanje in to z dovodom
zraka pri tleh in izstopom zraka povsem pod stropom. Pretok zraka mora biti
trajen brez električnega ventilatorja, z naravnim vlekom. V kolikor to ne
zagotovimo, ne samo, da se proži alarm vsled kopičenja organskih plinov pod
stropom, ampak ustvarjamo eksplozijsko nevarno situacijo. Po predpisih o
protieksplozijski zaščiti se lahko vgradijo v prostor plinska trošila samo v
primeru, da je prostor naravno prezračevan. V nasprotnem primeru se tak prostor
smatra eksplozijsko ogrožen, kar pomeni da ne smemo uporabljati odprtega ognja
in nobene naprave, ki ni eksplozijsko varno ( vse v Ex izvedbi ! ). Skratka:
predpogoj je zadostno naravno prezračevanje, tako za delovanje javljalnikov,
kot za varno uporabo plina v kuhinji.
Poseben problem je uporaba ventila za zapiranje dovoda plina. V primeru, da
alarmni sistem zazna povišano koncentracijo plina, centrala takoj zapre dovod
plina, če je ta vezan na centralo. Za ponovno odprtje ventila morajo biti
izpolnjeni pogoji. Po aktiviranju alarma moramo ročno resetirati centralo. Čas
reseta je cca. 1 minuto. V tem času se sistem za detekcijo plina vrača v
normalno stanje. V kolikor je po resetu stanje, ko noben javljalnik ni v
alarmu, se ventil odpre šele po 4 minutni zakasnitvi, pod pogojem, da v
prostoru ni plina. V kolikor je plin ali moteči efekt, potem je ta zakasnitev
hitro 10 minut in več. V kuhinji v tem času ne morejo kuhati in je ohladitev
hrane lahko kritična. Predlagamo identičen pristop krmiljenja ventila, kot je
sicer zakonsko definirano pri plinskih kotlovnicah. Ventil za plin naj bo tam,
kjer ga zahtevajo predpisi, v vseh ostalih primerih naj deluje detekcija plina,
kot naprava za opozarjanje, zaprtje dovodnega ventila za plin pa naj bo
prepuščeno uporabniku. Signal alarma in motnje naj se prenašata vse do
intervencijskega mesta. Zavedati se moramo, da so najbolj nevarne situacije, ko
se osebje ne nahaja v kuhinji. Takrat nihče niti ne odpira vrat, ni segrevanja
na štedilnikih, vzgon je slab in plin se kopiči.
V kuhinjah je problem tudi masten
zrak. Posledica cvrtja je, da lebdijo v zraku mastni delci, ki se vsedajo na
predmete, vključno na senzor plina. Od vstopa v EU tržimo vodotesno in
protiprašno zaščito javljalnikov plina. Ta zaščita je nujna v kuhinjah. Z
dodatnim ohišjem dosežemo sledeče: mastni delci se ne vsedejo na senzor plina
in ga ne poškodujejo. Prehod plina v dodatno ohišje ima za posledico zakasnjeno
delovanje javljalnika plina, kar je v kuhinji priporočljivo. Moteči vplivi v
kuhinji so običajno kratkotrajne narave in se na ta način taki pojavi izločijo.
Za detekcijo plina v pralnicah in likalnicah, kjer so pralni stroji in likalni
stroji, veljajo ista pravila, kot za kotlovnice in kuhinje, enako kot zgoraj
navedeno. V pralnicah in likalnicah je problem z izredno visokimi temperaturami
pod stropom in izpustu pare pod strop, ko odprejo stroj za likanje. Para, ne
samo, da je to agregatno stanje vode nad 100°C, temveč nosi s seboj rastopljene
maščobe. Ukrepi so sledeči: detekcija plina ne sme biti nad stroji, ampak kar
se da odmaknjeno od strojev. Zagotovljeno mora biti zadostno zračenje. Priporočamo
dodatno ohišje javljalnika. Če gre za prisilno prezračevanje se mora to
avtomatsko vklapljati pri prekoračitvi 40°C pod stropom. Ne samo, da detekcija
plina ne prenese previsokih temperatur, dogaja se, da se krivijo plastične
svetilke pod stropom.
Last Update: Feb. 21. 2005 Copyright ©2005 ODIS.SI
